Novice

Vlada je 24.03.2022 izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Uredba se nanaša na samooskrbo z električno energijo iz vseh virov obnovljive energije. Ker pa so samooskrbe z električno energijo daleč najpogostejše z uporabo fotovoltaike je uredba spisana predvsem z mislijo na sončne elektrarne.

Ključne novosti Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije so:

• prinaša nov obračun omrežnine in dajatev;
• ukinja koncept netiranja (net meteringa) prevzetih in oddanih količin v omrežje za naprave, ki bodo vstopile v sistem samooskrbe v letu 2024;
• poenostavlja postopke za naprave do 50 kW;
• če distribucijski operater odločbe (oz. zavrnitve) ne izda v roku enega meseca se smatra priklop za odobrenega;
• v novi uredbi (za razliko od predhodne) obračunsko obdobje ni več definirano kot koledarsko leto;
• skupnost OVE
• uvaja možnost pridobitve naložbene pomoči.

 

S 315.a členom Energetskega zakona (EZ-1, v veljavi od 22.03.2014) je bilo gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogočeno, da lahko postavijo napravo za proizvodnjo električne energije, ki je priklopljena na notranjo inštalacijo stavbe, ter tako proizvedeno električno energijo uporabljajo za potrebe porabe same stavbe (v omrežje se oddajajo samo viški, električna energija pa se porabi na lokalnem nivoju, v sosednjih stavbah). Samooskrba pa je bila omogočena lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (tj. individualna samooskrba) in različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način so lahko koristi samooskrbe deležni tudi tisti, ki npr. živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene). Bistvo oz. glavna prednost omenjenega koncepta samooskrbe je v tem, da se količina električne energije, prevzete iz omrežja in oddane v omrežje kompenzirata – to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja (ki je praviloma koledarsko leto) plača samo razliko, če je prevzel več kot je oddal v omrežje. Če pa je prevzel manj kot je oddal v omrežje ne plača ničesar (razen dajatev, ki niso vezane na količino prevzete električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru – cca. 20€, odvisno od moči varovalk).

 

Ne glede na to, da evropska direktiva o spodbujanju uporabe OVE (in tudi druga EU zakonodaja) izrecno spodbuja samooskrbo, pa koncept netiranja po Energetskem zakonu ni skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, ki določa, da bo v prihodnje morala biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja. Direktiva 2019/944/EU o trgu z električno energijo ne dovoljuje več koncepta netiranja za tiste, ki vstopijo v sistem samooskrbe po 31. 12. 2023, zato je obračun po novem sistemu samooskrbe na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in predloga uredbe zastavljen na način, kot ga določa omenjena direktiva (torej brez netiranja prevzetih in oddanih količin električne energije). Odjemalci s samooskrbo bodo morali plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, ne pa tudi omrežnine na oddano energijo v omrežje, piše v pojasnilu k temu členu.

 

Nova uredba prinaša tudi novo ureditev za naprave za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kilovatov. Tem omogoča priključevanje po poenostavljenem postopku (9. člen Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije v navezi z 42. členom Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)). Če take odločbe distribucijski operater ne izda in vroči stranki v enem mesecu od prejema popolnega obvestila, se šteje, da je končni odjemalec s samooskrbo pridobil pravico do priključitve na distribucijsko omrežje in lahko zahteva sklenitev pogodbe o priključitvi.

 

Obračunsko obdobje je bilo v predhodni Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije definirano kot koledarsko leto. V novi uredbi pa je ključno določilo v 3. odstavku 10. člena (način obračuna pri individualni in skupnostni samooskrbi), ki določa da: »Glede obračuna električne energije stranki s pogodbo o samooskrbi prosto določita trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije.«.

 

Osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe pa z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in uredbo ostaja nespremenjen in celo nadgrajen, saj za končne odjemalce s samooskrbo določa npr. oprostitve in delne oprostitve plačil določenih prispevkov, omogoča jim pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne energije iz OVE po ZSROVE, vstop v sistem samooskrbe se omogoča vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje (kar do sedaj ni bilo mogoče, saj je bil omejen le na gospodinjske in male poslovne odjemalce), investitorjem se omogoča naložbena pomoč v obliki nepovratnih sredstev itd.. Ugodnosti za končne odjemalce s samooskrbo naj bi prinesli tudi novi predpisi Agencije za energijo, ki urejajo omrežnino.

 

Nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije je samo eden od podzakonskih aktov, ki sledi sistemskemu preurejanju zakonodaje na področju energije. Obstoječi Energetski zakon (EZ-1) se namreč razgrajuje na šest novih zakonov, ki ga bodo v celoti nadomestili:

1. Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE)
2. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE); Ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije. Ključne novosti se nanašajo na samooskrbo, kjer bodo pravila po dosedanji zakonodaji v veljavi le še do konca leta 2022. Zajema določila glede pravic končnih odjemalcev, izvajanje podporne sheme, sektor ogrevanja in hlajenja in vključevanje obnovljivih virov energije (OVE) v prometu.
3. Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE); Zakon v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, med drugimi o notranjem trgu električne energije. Glavne novosti se nanašajo na pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetsko skupnost državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljnje uvajanje pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in spremljanje energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Hkrati se širi prostor Agencije za določanje omrežnine, uvaja se mehanizem za zagotavljanje zadostne oskrbe ter ohranja samooskrba po obstoječi uredbi o samooskrbi. Ostajajo tudi zaprti distribucijski sistemi, omogočeno pa je tudi podeljevanje koncesij za distribucijske operaterje.
4. Zakon o energetski politiki (ZEP); Določbe o Agenciji za energijo, energetski infrastrukturi, energetski inšpekciji in podobno. Zakon podrobneje ureja prednostno rabo virov, določa obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN, odpravlja EKS, posodablja člene, ki urejajo lokalne energetske koncepte, podrobneje ureja postopke nadzora Agencije za energijo in poglavje o energetski infrastrukturi. Zakon naj bi bil glede na pričakovan razplet okoliščin predvidoma potrjen v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.
5. Zakon o oskbri s toploto
6. Zakon o oskrbi s plini

Lansko poletje (2021) so bili sprejeti prvi trije navedeni zakoni (Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)) in so razen posameznih členov že v polni veljavi. Preostali trije so v postopkih sprejemanja. Hkrati potekajo postopki sprejemanja podzakonskih aktov kot je omenjena Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije

 

Pravni viri:

Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije

Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (stara!)

Energetski zakon (EZ-1)

Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE)

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)

Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)

Direktiva (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije

Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov