Smernice načrtovanja omrežnih PV-sistemov
V sledečih točkah navajamo nekaj osnovnih smernic za načrtovanje omrežne sončne elektrarne, ki velja za območje osrednje Evrope, kamor sodi celotna Slovenija:
• zagotoviti je potrebno čim boljše medsebojno ujemanje PV-modulov v PV-generatorju
(zaporedna vezava - tokovno ujemanje, vzporedna vezava - napetostno ujemanje),
• izogniti se je treba senčenju PV-generatorja (zlasti delnemu senčenju, ki je bolj škodljivo,
saj lahko pride do pregrevanja posameznih senčenih sončnih celic in tokovnega
omejevanja celotne verige),
• napetost PV-generatorja v točki maksimalne moči – (MPP napetost) in temperaturi
+70 °C (slika 1) naj bo večja od spodnje meje vhodne napetosti razsmernika,
• napetost odprtih sponk PV-generatorja pri temperaturi -10 °C naj bo manjša kot
zgornja meja vhodne napetosti razsmernika,
• vhodna moč razsmernika naj bo med 80 in 100 % skupne nazivne moči PV modulov
Da bi lahko primerjali PV-sisteme z različnimi izhodnimi močmi, absolutno število kWh uravnotežimo z nominalno močjo sistema (kW). Tako količino proizvedene energije posameznega sistema podajamo v kWh/kW in jo običajno primerjamo za obdobje enega leta z enoto kWh/leto/kW. Dobro načrtovane sončne elektrarne v osrednji Evropi proizvajajo med 900 in 1100 kWh/leto/kW, seveda pa je količina odvisna od klimatskih razmer posameznega leta.
Izgradnja PV-sistemov
Tehnične predpise, ki bi jih morali upoštevati pri izgradnji PV-sistemov v Sloveniji, še pripravljajo, veljaven pa je standard IEC 60364. Za pridobitev soglasja za priklop na omrežje v izhodišču velja standard IEC 61727. Sistem je treba zaščititi proti streli in zadostiti zahtevam v zvezi z elektomagnetno usklajenostjo ("Electromagnetic Compatibility – EMC"). Hkrati je treba zagotoviti električno varnost fotonapetostnih (PV) sistemov. Slika prikazuje načelno shemo fotonapetostnega sistema. Seveda pa vseh zahtev iz predpisov ali standardov ni treba upoštevati pri preprostih samostojnih PV-sistemih.
Shematski diagram PV-sistema