Fotonapetostni sistemi

Fotonapetostnei sisteme delimo na samostojne in omrežne. Sestavljeni so iz večjega števila sončnih modulov. Samostojni sistemi so običajno namenjenu proizvajanju električne energije na predelih, kjer ni električnega omrežja (gorske koče, dežele v razvoju). Omrežni sistemi pa so nemenjeni proizvodnji električne energije, ki se direktno oddaja v električno omrežje.

Osnovna delitev fotonapetostnih sistemov.

Sončne elektrarne

Sončne elektrarne so omrežni fotonapetostni sistemi za proizvodnjo električnme energije. Njihove velikosti so od okoli 1 kW do nekaj 10 MW. Ne glede na njihovo velikost pa se v osnovi ne razlikujejo. V osnovi so sestavljene iz fotonapetostnih modulov, razsmernika(-ov) in zaščitne električne omarice. Razsmerniki so glede na moč in izvedbo elektrarne lahko enofazni ali trofazni. Pri manjših elektrarnah se uporablja več posameznih razsmernikov enakih moči, pri velikih pa en centralen razsmernik moči od nekaj 100 kW naprej.

Sončne leektrarne so lahko priključene na interno električno omrežje (samooskrba gospodinjstev ali podjetij), vzporedno na nizkonapetostno omrežje (NN) ali preko lastnega transformatorja direktno na srednje (SN) ali visoko napetostno omrežje (VN). Sončna el3ektrarna dela vzporedno z električnim omrežjem, zato mora vsebovati zaščite, ki elektrarno odklopijo v primeru izpada električnega omrežja.